Na Kokrsko sedlo s prostovoljcema (1.793 m)...

Kokrsko sedlo...2 zaporedna vikenda se nam je intenzivno izmikal! Prvič je bil dež, drugič je bil Ivan bolan. No v tretje gre rado, zato smo se na soboto, 4.8.2018 podali proti Kamniški Bistrici. Urša in Ivan iz Ljubljane, jaz iz Celja, Tejina organizacija je pa seveda ponovno bila na višku...

Cojzova koča na Kokrskem sedlu

 Dogovor je bil ob 7 uri zjutraj na parkirišču pri Domu Kamniške Bistrice in izviru Bistrice. Delegacija iz Ljubljane je seveda zamujala, zato sem imela ravno dovolj časa, da še malo skačem okoli za fotografije.

Polno parkirišče ob izviru Bistrice ob 7 uri

Kamniti most pri izviru

Ko se Ljubljanska delegacija le pripelje do izvira, smo pot z avtomobilom nadaljevali globoko v gozd. Naša izhodiščna točka je bila žičnica, vendar smo avto pustili nekoliko nižje, saj smo predvidevali, da je že parkirišče polno zasedeno.

Parkirišče pri žičnici sprejme le nekaj avtomobilov

Pri žičnici nas je pot usmerila levo v gozd. Z veseljem bi napisala, da je pot bila sprva strma in nato položna, pa temu ni bilo tako...Edine besede za pot so samo vzpenjanje in strmo! No dobra stran je pa bila, da smo bili v senčki v gozdu.

Po več kot uri vzpenjanja po gozdu, je sledila več kot ura vzpenjanja po soncu...
Jaooo zadnji del je bil za žile rezat! Na vrh sem se dobesedno nosila kot megla, verjetno od premalo spanja (4 ure) in pa od vročine, ki je tako lepo pripekala na pot.

Tako blizu pa tako daleč

Najtežji del poti

Evo mene na vrhu! Razgled je bil res fenomenalen, a le 10 minut po našem vzponu se je vreme obrnilo! Megla! Ja nič, potem pa malo počakajmo, da se situacija popravi...

Delček razgleda iz Cojzove koče

Sprememba v 10 minutah

Megla....

Po uri in pol ležanja ne na soncu ampak v megli, se počasi pripravimo za naš odhod nazaj v dolino in glej ga zlomka! Začelo se je ponovno jasniti! Med zgornjo in spodnjo sliko je pičlih 15 minut razlike :)
Ponovno se vrnemo po isti poti, kjer je sestop trajal dolgi 2 uri.

in 15 minut kasneje

Razgledi med potjo

Pot skozi gozd

Ponovno se še ustavimo pri izviru Bistrice, kjer sem bila malo presenečena nad plavalci v izviru, saj naj bi to bilo prepovedano. Ali mogoče to poleti ne velja?

Prepovedano plavanje

Tokrat našega štirinožnega kosmatinca žal nisem vzela zraven, saj je bilo vseeno prevroče zanj, bo pa spet prišel na svoj račun septembra. Pozno popoldan le pridem do doma pojem nekaj malega in ob 8 zvečer sem že spala kot mala bebica. Uff bilo je naporno, ampak lepo...

5 ur zajebancije za 815 kcal

Sreda rezervirana za Okrešelj...

Joj kako zamujam z objavami!! Če bo le sreča  moram danes skockati tri objave naših pohodniških podvigov, dokler me seveda spomin še ne zapusti :) Začela bom kar z obiskom Okrešlja, dne 25.7.2018.

Znameniti slap Rinka in Orlovo gnezdo

Ker je Anja bila cel dan prosta, pa še začuda lepo vreme napovedano, bi bilo res škoda, da obiščemo samo okoliške hribe, zato je odločitev padla za Logarsko dolino in Okrešelj, pa še sreda je bila, kar pomeni manj gneče.
Najprej okoli 6.30 zjutraj odidem po sosedovega kosmatinca Rubija in po mimiki sodeč, mu ni bilo jasno kaj sploh že delam na vse zgodaj zjutraj pri njemu. Usedeva se v avto, zapeljeva do Žalca, menjamo avto, Ullo odložimo v poletni šoli in že smo na poti v Logarsko dolino.

Pred vstopom v Logarsko dolino najbolj zbode račun za avtomobil za 7€ (vsa motorna vozila morajo plačati vstopnino), ampak dobro, če s tem prispevamo k ohranitvi in naravi prijaznemu razvoju  krajinskega parka, dobro...podpiram...

Vstopnina v Logarsko dolino

Že takoj po plačilu vstopnine se pred nami bohoti krasna Logarska dolina. Končno Anjo prisilim, da ustavi avto in hitro naredim eno fotografijo za spomin.

Avto pustimo na parkirišču pod slapom Rinka, se preobujemo in do slapa prispemo v pičlih 10 minutah.

Pri slapu in Orlovem gnezdu se še naredi milijon fotk in selfijev v različnih pozah, ter pot nadaljujemo čez most proti Okrešlju.

Ahhh ta pot je tako lepa, po večini poteka v gozdu v senčki in dejansko niti ni zahtevna! Ampak to ne pomeni, da lahko svoje otroke gor pošiljate s Teva natikači! Resno, česa vse ne vidiš!
No pot vsaj zame ni bila zahteva, ker tale mini kosmatinec ima 4x4 turbo pogon, tako da sem palice enostavno pospravila in jih nisem več celo pot uporabljala.

Najlepši razgledi

Po eni ure hoje čez par vzponov in ravnin prispemo do Frischaufovega doma na Okrešlju (1.378 m).
Še info za tiste, ki ne morete brez telefona...na koči signal odlično deluje..Vem predvsem zato, ker mi je Silvester še v hribih dajal zadnje napotke in vprašanja glede sestanka v Piranu...

Frischaufov dom na Okrešlju

Zaslužen počitek

Razgledi iz Frischaufovega doma

 
Sem bila kar presenečena, ker je bilo kar precej planincev kljub sredi, po drugi strani me pa ne čudi, saj je Okrešelj ena izmed najlepših in najbolj znanih krajših postojank Kamniško - Savinjskih alp, pa še počitnice so! 
Ko se vsi trije okrepčamo z malico, se vrnemo nazaj po isti poti, seveda si še med potjo natočimo vodo iz izvira Savinje, ponovno naredim par fotk in počasi pridemo do našega parkirnega mesta.
 

The Lion king

Nazaj grede se še ustavimo na kavici v hotelu Plesnik in da lahko končno pošljem Anji fotke, za katere sem poslušala celo pot kdaj jih bom poslala. 
Ta hotel je še vedno na moji wish listi, ker ima pa tako lep wellness, da joj! O razgledu seveda ne bi izgubljala besed!

Razgled iz hotela Plesnik

Počasi se ponovno pripeljemo domov, se gospodu Rubiju zahvalim za osebno vleko na Okrešelj, ter ga ponovno povabim na nasednje izlete, vendar šele septembra, saj je v gorah vseeno prevroče zanj, če pot ne poteka po gozdu...
Aja pa tudi tebi Anja hvala za družbo, bilo je super ;) ;)