torek, 14. avgust 2018

Na Kokrsko sedlo s prostovoljcema (1.793 m)...

Kokrsko sedlo...2 zaporedna vikenda se nam je intenzivno izmikal! Prvič je bil dež, drugič je bil Ivan bolan. No v tretje gre rado, zato smo se na soboto, 4.8.2018 podali proti Kamniški Bistrici. Urša in Ivan iz Ljubljane, jaz iz Celja, Tejina organizacija je pa seveda ponovno bila na višku...

Cojzova koča na Kokrskem sedlu

 Dogovor je bil ob 7 uri zjutraj na parkirišču pri Domu Kamniške Bistrice in izviru Bistrice. Delegacija iz Ljubljane je seveda zamujala, zato sem imela ravno dovolj časa, da še malo skačem okoli za fotografije.

Polno parkirišče ob izviru Bistrice ob 7 uri

Kamniti most pri izviru

Ko se Ljubljanska delegacija le pripelje do izvira, smo pot z avtomobilom nadaljevali globoko v gozd. Naša izhodiščna točka je bila žičnica, vendar smo avto pustili nekoliko nižje, saj smo predvidevali, da je že parkirišče polno zasedeno.

Parkirišče pri žičnici sprejme le nekaj avtomobilov

Pri žičnici nas je pot usmerila levo v gozd. Z veseljem bi napisala, da je pot bila sprva strma in nato položna, pa temu ni bilo tako...Edine besede za pot so samo vzpenjanje in strmo! No dobra stran je pa bila, da smo bili v senčki v gozdu.






Po več kot uri vzpenjanja po gozdu, je sledila več kot ura vzpenjanja po soncu...
Jaooo zadnji del je bil za žile rezat! Na vrh sem se dobesedno nosila kot megla, verjetno od premalo spanja (4 ure) in pa od vročine, ki je tako lepo pripekala na pot.





Tako blizu pa tako daleč

Najtežji del poti



Evo mene na vrhu! Razgled je bil res fenomenalen, a le 10 minut po našem vzponu se je vreme obrnilo! Megla! Ja nič, potem pa malo počakajmo, da se situacija popravi...

Delček razgleda iz Cojzove koče


Sprememba v 10 minutah

Megla....

Po uri in pol ležanja ne na soncu ampak v megli, se počasi pripravimo za naš odhod nazaj v dolino in glej ga zlomka! Začelo se je ponovno jasniti! Med zgornjo in spodnjo sliko je pičlih 15 minut razlike :)
Ponovno se vrnemo po isti poti, kjer je sestop trajal dolgi 2 uri.

in 15 minut kasneje




Razgledi med potjo

Pot skozi gozd
Ponovno se še ustavimo pri izviru Bistrice, kjer sem bila malo presenečena nad plavalci v izviru, saj naj bi to bilo prepovedano. Ali mogoče to poleti ne velja?


Prepovedano plavanje


Tokrat našega štirinožnega kosmatinca žal nisem vzela zraven, saj je bilo vseeno prevroče zanj, bo pa spet prišel na svoj račun septembra. Pozno popoldan le pridem do doma pojem nekaj malega in ob 8 zvečer sem že spala kot mala bebica. Uff bilo je naporno, ampak lepo...

5 ur zajebancije za 815 kcal











Ni komentarjev:

Objavite komentar